Zgodovina

SD Dolomiti: tradicija smučanja in smučarskih skokov v Šentvidu pri Ljubljani

Smučarsko Društvo Dolomiti je bilo ustanovljeno leta 1976 z namenom, da se ohrani tradicija smučanja v Šentvidu in okolici.

Športna dejavnost v okviru nekdanje občine Šentvid je bila zelo odmevna. Že pred letom 1940 so bila organizirana tekmovanja v smučarskih tekih in smučarskih skokih. Alpsko smučanje pa je bilo omejeno na turno smučanje na bližnjih smučiščih na Šmarni gori, Golem brdu, Toškem čelu in šentviškem hribu.

V Šentvidu je bil znan telovadec in učitelj smučanja Marjan Jeločnik, kasneje profesor na VŠ za telesno kulturo, sodobnik znanih reprezentantov Vadnova, Longike in Janeza Grilca, ki so nastopili tudi na prvi balkanijadi v Sloveniji po osvoboditvi.

V Malih Vižmarjih pri Šentvidu, ki mejijo na Gunclje, je stala prva prava tovarna smuči, imenovana Kolbl – Predalič, ki je z izdelavo smuči močno vplivala na razvoj tekmovalnega smučanja v Šentvidu. Lastnika tovarne g. Kolbla so ustrelili kot talca v Šentvidu pred skakalnico l. 1944, kjer stoji danes spomenik 25 aktivistom. Tovarno so nacionalizirali in s tem prekinili izdelavo smuči.

Na prošnjo ge. Kolbl, roj. Predalič (sestra g. Predaliča Staneta, ki je imel trgovino s smučmi na Kongresnem trgu v Ljubljani, velik športni delavec, ustanovitelj SK Ilirije), se je skakalnica v Šentvidu prestavila v Gunclje, kjer se je z izgradnjo še štirih skakalnic razvil smučarsko-skakalni center društva Dolomiti. Projektanta skakalnice sta bila ing. Stanko Bloudek in Erman Tone.

Prva tekmovanja v alpskem smučanju po osvoboditvi leta 1946 so bila organizirana v Šentvidu na poseki, ki so jo izsekali Nemci za mejo med vojno med Italijo in Nemčijo.

Vsa smučarska tekmovanja po osvoboditvi so se odvijala pod okriljem telovadnega društva Šentvid, ki je imel več sekcij. Večino članov je tekmovala v telovadbi, atletiki, odbojki, nogometu, namiznem tenisu in pozimi v vseh smučarskih disciplinah. Tekmovalci so bili zelo uspešni in so osvojili več državnih prvenstev – v tekih: Erman Roza, Ana, Joži in Štrukelj Zvona, v VSL: Erman Mara, Juvančič Jule, v skokih: Janez Gorišek, Albert Šoba, Marjan Jemec.

Z ukinitvijo občine v Šentvidu je prenehalo športno društvo l. 1953, ostal je TVD Partizan in tekmovalci, ki so vsi prestopili v tedanjo SK Enotnost v Ljubljani (društvo, ki je nadaljevalo tradicijo predvojne SK Ilirije). Večina mladih in dobrih tekmovalcev je bila iz Guncelj, ki so se pripravljali doma. Tako so alpinci najprej trenirali na “poseki” v Guncljah, ki so jo ustrezno povečali s posekom drevja in grmovja. L. 1971 so s skupnimi močmi športnih delavcev bivše Ljubljanske Enotnosti – sedaj SK Olimpija – zgradili osrednje smučišče, imenovano poseka in montažno žičnico cca. 230 m. Skakalci so od l. 1946 trenirali na K 40 m in zgradili še štiri nove.

Na “poseki” so trenirali: Janc Milan-državni prvak v SL; Rotar Stane – prvi dipl. trener za alp. Smučanje: Magušar, Križaj, Zajc Igor, Aleš Guček, Kavčič in dekleta: Dornik, Mavec, Jerman, Tome, Podgoršek.

Na skakalnici je več let trenirala državna reprezentanca: Rogelj Albin, Eržen Peter, Šlibar Jože, Oman Miro, Janez Gorišek, Podlogar, Rojina Milan idr.

Kljub prekinitvi društvenih aktivnosti v Šentvid je seme, ki ga je zasejal neizmerno aktivni športni delavec Tone Erman, vzklilo do te mere, da so še aktivni športniki ponovno ustanovili smučarsko društvo Dolomiti (ime je po dolomitski grmadi, do katere so tekli športniki za trening, kajti šentviški hrib spada pod dolomitsko hribovje).

Od leta 1974 je deloval v okviru KS Gunclje “gradbeni odbor” za izgradnjo centra, katerega vlogo so prevzeli Dolomiti.

Oktobra l. 1976 je bilo v zadružnem domu Gunclje ustanovljeno SD Dolomiti za zimsko-športne potrebe krajanov Guncelj, Šentvida, Vižmarij in Stanežič. Krajani in KS je bila naklonjena športni dejavnosti. Žal, tedaj ni bilo denarja, pa so športni delavci vse naredili sami.

Tekmovanje na skakalnici K=35, pred zadnjo rekonstrukcijo

Glede na razvoj alpskega smučanja in plastifikacijo skakalnic je društvo sprejelo načrt izgradnje poligona kot celote. Z zazidalnim načrtom iz l. 1981/82 in potrjeno lokac. dokumentacijo iz l. 1988 je smučarska proga in skakalni center definiran. Na osnovi sklepa o izdaji potrdila o priglasitvi del in občinski odločbi za krčitev gozda (golosek), je društvo uredilo celotno smučišče v širini od 35 do 70 m v dolžini 650 m, z viš. razliko 156 m in iztekom v skupni stadion s skakalnicami in parkiriščem.

V 25. letih je največji napredek dosegla SKAKALNA SEKCIJA. Obnovljene so bile vse skakalnice od 8 m do 15 m; 25 m; 35 m in 50 m. Vse so prekrite s plastiko. V načrtu je obnova obstoječe 45 m (zgrajene l. 1945) s povečanjem na 60 m za tekmovanja v zimskem času. Center zahteva stalno vzdrževanje in plačilo najemnine, kar je veliko breme za društvo.

 

 

 

Comments are closed.